Nemško vojaško poveljstvo pod vodstvom feldmaršala Wilhelma Keitelja je 7. maja 1945 v francoskem mestu Reims podpisalo Akt o brezpogojni predaji nemških sil. Vodja sovjetske države Joseph Stalin je vztrajal, da se v Berlinu podpiše glavno dejanje predaje. V noči med 8. in 9. majem je bil tak dokument podpisan, v Evropi pa so se tudi uradno ustavile sovražnosti. Toda nekatere vojaške enote Tretjega rajha so se v Evropi še naprej upirale po 9. maju 1945. O takih bitkah bomo razpravljali v naši mali zgodovinski študiji.
1
Sudeten boj
Pomembne, bojno pripravljene vojaške enote Wehrmachta, ki so se še naprej upirale po predaji nemške vojske, so ostale v gorskem območju Nemčije.
Bojno vredne nacistične vojaške formacije so nadzirale večino jugovzhodne Nemčije, pa tudi ozemlja držav sosednje Nemčije. V vasi Slivnitsa so 12. maja 1945 med bitko združene sile ZSSR in ZDA prisilile skupino k kapitulaciji.
Bitka pri Slivnici je bila zadnja velika bitka za odpravo nacističnih vojaških formacij, ki so nadaljevale odpor.
Ne pozabite preveriti informativnega gradiva na thebiggest.ru o največjih bitkah druge svetovne vojne.
2
Češkoslovaška nacistična enklava
Zadnji večji spopad med sovjetskimi četami in Nemci zunaj Sovjetske zveze se je zgodil 13. maja 1945 na Češkem.
Ostalo je majhno območje, kjer so se koncentrirale velike sile nacistov. Zaradi udara strele je bila skupina praktično uničena, preživeli pa so se predali vojakom Rdeče armade.
Za sovjetske vojake in častnike se je vojna končala v evropskem gledališču operacij.
3
Courland kotel
Linija Liepaja-Tukums v zahodnem delu Latvije je skoncentrirala velike nacistične sile, ki se po koncu vojne niso hotele predati.
Oblikoval se je tako imenovani Courland Cauldron, ki je nadziral ostanke skupine vojske sever, ki so jih na vseh straneh obdajale enote Rdeče armade.
Zaradi bojev 15. maja so se deli Courlandovega kotla predali. Boji z rednimi enotami Wehrmachta v ZSSR so prenehali.
4
Polyanskaya bitka
Zadnji večji vojaški spopad zavezniških sil z nacisti se je zgodil v bližini jugoslovanskega mesta Polyana. Na tem območju so se skoncentrirale preostale fašistične sile hrvaške vojske, srbskih even in nemških vojaških enot.
Ta skupina se je skušala prebiti v Avstrijo, vendar je bila zaradi bitke 14. in 15. maja 1945 opuščena in praktično poražena. Pomemben prispevek k porazu skupine je dala Jugoslovanska narodnoosvobodilna armada.
Po bitki so na bojišču odkrili 310 trupel podpornikov fašizma. Med zavezniškimi silami in jugoslovanskimi partizani je bilo ubitih ali ranjenih približno 100 ljudi.
5
Odprava kozaškega taborišča
Med vojno leta 1943 so bile v sklopu Wehrmachta oblikovane vojaške enote, sestavljene iz kozakov. Imenovali so se Kosakenlager, kar v ruščino dobesedno prevaja kot kozaško taborišče.
Ob koncu vojne so bile te kozaške enote v severni Italiji blokirane, vendar so zavrnile kapitulacijo. Kozaki so se goreče upirali zavezniškim silam, ki so večkrat poskušale likvidirati kotel.
Šele 18. maja 1945 so se kozaki predali britanskim četam, na britanske otoke pa poslali 24 tisoč vojakov in civilistov. Pozneje so na zahtevo vlade Sovjetske zveze zapornike premestili v ZSSR v avstrijskem mestu Linz.
6
Teksaški boji
Na tem nizozemskem otoku je obstajal zapor, v katerem so bili zajeti gruzijski vojaški uslužbenci, ki so se borili v Wehrmachtu, vendar so jih nacisti osumili izdaje.
5. aprila 1945 so ujetniki tega gruzijskega bataljona, kraljice Tamare, uprli Nemcem in zajeli del otoka. Nekdanji sovjetski in nato nemški vojaki so že prvi dan ubili več kot 400 nemških vojakov in jim z nožem prerezali grlo.
Nemške čete so pristale na otoku in vodile ostre bitke z uporniki. Kanadski pristanek na Texelu je 20. maja 1945 premagal nemški garnizon. Uporniki so bili aretirani in pozneje deportirani v ZSSR.
Nemške enote so se brez boja predale
Poleg vojaških enot, ki so po 9. maju 1945 vodile aktivne sovražnosti proti zaveznikom, so bile tudi tiste, ki so se brez boja predale.
7
Otočna kapitulacija
Skoraj istočasno so se med 9. in 10. majem 1945 nemške enote na evropskih otokih predale brez boja.
Na grških otokih Kreta in Rodos so se nemške enote predale zvečer 9. maja, ne da bi se uprle silam protititlerjske koalicije.
Na Kanalskih otokih so 10. maja položili orožje dela Wehrmachta, takoj ko so prejeli novico o predaji Nemčije.
8
Flensburška vlada
Na samem severu Nemčije je bila ob koncu vojne ustanovljena vojaška uprava, ki je poskušala upravljati ozemlja države, ki jih zavezniki še niso zasedli. Ta uprava se je v zgodovino zapisala pod imenom vlada Flensburg.
Vlada, ki jo je vodil Karl Doenitz, je bila ustanovljena dan po Hitlerjevem samomoru in je imela dovolj sredstev za izvajanje oblasti. Na razpolago so mu bile velike vojaške enote.
Niso pa vodili aktivnih sovražnosti in so, zavedajoč se brezizhodnosti razmer, 23. maja predali ameriškim in britanskim četam.
9
Otok Svalbard
Zadnji uradni vojaki Wehrmachta, ki so se predali, je 9 nemških vojakov in en oficir obtičal na Svalbardu. Na sever so jih poslali avgusta 1944, da bi tam postavili meteorološko postajo.
Imeli so radijsko postajo, ki jim je končala hrano 29. aprila 1945, tako da niso vedeli za dogajanje v Evropi, in so še naprej stregli.
Nesrečno so jih odkrili norveški zalivci in jih prijavili oblastem. Nemški vojaki, ki so jih prišli aretirati, se niso upirali in so se predali 4. septembra 1945.
Povzetek
Za zaključek opažamo zanimivo dejstvo iz drugega dela sveta. Mlajši poročnik japonske obveščevalne službe je 29 let nadaljeval boj na Filipinskih otokih po končani drugi svetovni vojni. Ime mu je bilo Hiroo Onoda, oblasti Filipinov pa se je predal šele 10. marca 1974. Med "vojno" so Japonci ubili 30 in ranili 100 civilistov in vojske. Onoda je umrl leta 2014 v starosti 91 let.
Uredniki TheBiggest vas bodo prosili, da pišete v komentarjih in drugih bitkah z nacisti, ki so se v Evropi zgodili po 9. maju 1945, če jih nismo omenili.
Avtor članka: Valery Skiba