Mnogo preizkušenj je padlo na veliko ruskega vojaka in v številnih vojnah, v katerih je morala sodelovati ruska vojska, so poleg slavnih zmag prihajale tudi do prebijanja in odmevnih porazov. A glavno je, da so bili ustrezni sklepi pravočasno narejeni in napake odpravljene, Rusija pa je zdaj močna neodvisna država. O številnih zmagah je bilo napisanih na tisoče knjig in znanstvenih del, danes pa se bomo oddaljili od domoljubnih vzorcev in razmislili o porazih ruske vojske.
Ne bomo se oddaljili od tradicij in začeli pripoved v kronološkem zaporedju, začenši od dobe stare ruske države do vojaških operacij druge svetovne vojne.
Največji porazi ruske vojske:
1
Rusko-bizantinska vojna (941–944)
Glede na nekaj poročil o zgodovinskih dokumentih je že težko obnoviti resnično zgodovino sovražnosti med Rusijo in Bizantom.
V resnici ni šlo za vojno, ampak za dve neuspešni kampanji kijevskega kneza Igorja Rurikoviča v Carigrad. Prva akcija, ki se je zgodila leta 941, se je končala, ko je bila ruska flota popolnoma poražena na vhodu na Bosfor, kjer so Grki prvič uporabili grški ogenj in požgali ladje Rusov.
Znova se je zbral vojsko, leta 943 je Igor poskusil zavzeti Carigrad. A spopad se ni nikoli zgodil. Po dolgotrajnih pogajanjih je Rusija z bizantinskim cesarjem sklenila nedonosno mirovno pogodbo.
2
Vojna z Bizantom in smrt Svyatoslava (972)
Slika Heinricha Ippolitoviča Semiradskega »Trizina borcev Svyatoslava po bitki pri Dorostolu leta 971«
Leta 969 je Svyatoslav zajel del Bolgarije, kar je med Bizantom povzročilo izjemno nezadovoljstvo. Leta 970, 120 kilometrov od Carigrada, so glavne sile Rusa premagale vojsko Bizanca.
Svyatoslav, prisiljen začeti pogajanja, se je dogovoril, da se vrne v Kijev, in opusti teritorialne zahtevke. Mimo majhnega odreda Dneprovih brzic je knez Svyatoslav zasedel zasedo Pechenegov.
V neenakem boju je bil ruski odred poražen, sam Svyatoslav pa je bil ubit. Po legendi je pecheneški knez Kurya v znak spoštovanja do kijevskega princa iz lobanje pripravil skodelico in iz nje pil na prazniki. Med turška ljudstva je veljalo, da so na ta način moč in pogum poraženega sovražnika prenesli na lastnika pokala.
3
Invazija Batu (1237–1340)
Ruski knezi niso mogli premagati osebnih razlik in Rusija je vdrla v specifične kneževine. Tragična posledica politične razdrobljenosti je bila nezmožnost organiziranja upora proti tatarsko-mongolski invaziji.
Princi so doživeli svoj prvi večji poraz v bitki pri Kalki 31. maja 1223. Potem, od leta 1237, so v kratkem obdobju zajele skoraj vse ruske kneževine, mnoga mesta so bila požgana, Rusija pa je postala politično in gospodarsko odvisna od Zlate horde.
Ruski vladarji so že več kot tristo let prisiljeni plačevati ordske kana, nekateri pa so podvrženi ponižujočemu postopku pridobivanja oznake o pravici kraljevanja v lastnih deželah.
4
Požig Moskve (1382)
Po zmagi na Kulikovem polju se je Rusija imela priložnost znebiti mongolskega jarma, toda nenadna kampanja Khana Tokhtamysha je ta slavni dogodek zavlekla 100 let.
Po strmoglavljenju Mamaja se je Tokhtamysh začel pripravljati na kampanjo po severovzhodnih deželah Rusije. Ko je dosegel Kazan, je ubil vse ruske veleposlanike in trgovce, tako da vest o kampanji ni segla do Moskve.
Po bitki pri Kulikovu knez Dmitrij ni mogel sestaviti velike in učinkovite vojske. Dmitrij je šel na pomoč v Kostromo, kjer ga je ujela novica o ujetju in požigu Moskve s strani mongolskih Tatarov.
Obnovljena je bila oblast nad rusko državo, po poti pa je kan požgal Vladimir, Pereslavl, Jurijev, Možajsk in Zvenigorod.
5
Livonska vojna (1558-1583 let)
Skoraj 50 let je rusko kraljestvo vodilo naporno vojno na svojih severozahodnih mejah. Poskušal se je uveljaviti na baltski obali, je Ivan IV začel vojaške operacije z napadom na Livonijo.
Na zadnji stopnji vojne je vanj vstopila Švedska, ruske čete pa so začele izgubljati. Do konca leta 1581 je švedska vojska zasedla celotno obalo Finskega zaliva, Rusija pa je izgubila mesta, kot so Koporye, Ivangorod, Korela.
Rezultati vojne za Rusijo so bili žaljivi. Izguba ozemelj, ki so se vrnila samo pod Fedorjem Ivanovičem, so severozahodne dežele praktično depopulirane, gospodarski razvoj ruskega kraljestva je bil ogrožen.
6
Bitka pri Klushinu (24. junij 1610)
Bitka med Skupnostjo in združenimi rusko-švedskimi silami je potekala na območju Smolenska. Čete Stanislava Žolkevskega, ki niso štele več kot 7 tisoč vojakov, so premagale 30-tisočod rusko-švedski odred.
Švedsko poveljstvo in tuji plačanci so se zarotili s Poljaki in izdali, zaradi česar je bila ruska vojska v težkem položaju.
Ne da bi zdržali pritiska poljske konjenice in težke pehote, so Rusi zbežali. Žalosten izid poraza je bil krepitev poljskega vpliva na politično življenje moskovske države, moskovski бояri pa so prisegli zvestobo poljskemu knezu Vladislavu.
7
Bitka pri Konotopu (28. junij 1659)
Ko je vojsko Zaporožje (ki se je takrat uradno imenovala Ukrajina) vzel pod svojo zvesto roko, je bil ruski car prisiljen začeti vojno proti Commonwealthu.
V mestu Konotop so ruski vojski pod poveljstvom Alekseja Trubetskega nasprotovali koalicija Poljske, Krimski kanat, kozaki hetmana Vygovskega in tuji plačanci evropskih držav.
Po obkrožitvi Požarskega odreda je Trubetskojev tabor branil približno 28 tisoč ljudi proti 40-tisočletni koalicijski vojski. Zaradi bitke je Trubetskoy dal ukaz za umik. Ruske izgube so znašale približno 5 tisoč vojakov rednih čet in 2 tisoč kozakov. Izguba sovražnika je znašala približno 10 tisoč krimskih Tatarov in Kozakov.
8
Bitka pri Narvi (30. novembra 1700)
Ruski car Peter I in njegova vojska sta v prvi bitki severne vojne doživela brutalen poraz švedskih čet.
Pred bitko je potekala obsežna in dolgotrajna priprava, in kot so pokazali nadaljnji dogodki, Rusi niso mogli poskrbeti za oskrbo vojske s strelivom in hrano.
Švedske čete so se zgodaj 30. novembra tajno približale položajem Rusov in začele z granatiranjem. Neposredni spopad se je začel ob 14. uri. Švedi so hkrati udarili v središče in boke ruske vojske prisilili k kapitulaciji.
9
Austerlitz (20. novembra 1805)
Boj "treh cesarjev" med Napoleonovimi silami je lahko vključen tudi v poraz ruske vojske, čeprav se je boril v bojih skupaj z avstrijskimi vojaki.
Ta bitka se je v zgodovini zapisala kot standard zmage nad superiornimi sovražnimi silami. Glavna napaka Rusije je bila, da v resnici armadi ni poveljeval Kutuzov, ampak cesar Aleksander I. Popolnoma sprejel napačen načrt Avstrijcev, koalicija pa je bila poražena.
Napoleon je izgubil od 11 do 12 tisoč svojih vojakov, od 27 tisoč izgub zaveznikov je bilo 21 tisoč Rusov. Od Narvevih dni Rusija ni bila poražena in Austerlitz se je v srcih ljudi ruskega cesarstva odzval ostro.
10
Bitka na Črni reki (1855)
Ta bitka, ki se je odvijala v bližini reke Černaja na Krimu, je postala ena od epizod krimske vojne. 4. avgusta 1855 so ruske čete porazile združene francosko-sardinske sile.
Odločitev za začetek ofenzive, da bi se obleganje dvignilo iz pristanišča v Sevastopolu, je osebno sprejel poveljnik ruskih čet Mihail Gorčakov. Vsi so razumeli, da se mudi iz prestolnice, vojska pa je bila povsem pripravljena na odločne ofenzivne akcije.
Zaradi bitke je izguba Rusije znašala več kot 8 tisoč ljudi. Obleganja iz Sevastopola niso umaknili, Francozi pa so še okrepili svoje položaje in začeli množično obstreljevanje mesta.
11
Bitka pri Tsushimi (1905)
Črna stran ni samo v zgodovini ruske flote, temveč tudi po celotnem Ruskem imperiju. 14. maja sta se na otoku Tsushima zbližala 2. eskadrila Tihe flote pod poveljstvom Zinovyja Rozhdestvenskega in ladje japonske cesarske flote.
Sile strank so bile približno enake, toda med artilerijskim dvobojem je ruska flota izgubila večino novih ladij, preostale pa so zastarele. Soočenje med križarji in armadilosi popoldne 15. maja je ostalo tudi pri Japonskih, ruske ladje pa so začele visiti zastave o predaji.
Skupno je Rusija izgubila 21 ladij, japonske izgube so znašale le dve rušilci, preostale ladje so, čeprav so dobile škodo, podvržene popravilu. Poraz je močno pospešil podpis mirovne pogodbe, po kateri je Rusko cesarstvo izgubljalo pomembna ozemlja na Daljnem vzhodu in mednarodno oblast v tej regiji planeta.
12
Bitka pri Tannenbergu (avgust 1914)
Ta bitka je bila ključna epizoda vzhodnopruske operacije prve svetovne vojne. V zgodovino je šlo pod različnimi imeni, vendar so se vsi strinjali, da je to katastrofa za rusko vojsko.
Poveljnik 2. armade general Samsonov je objektivno ocenil strateško stanje in začel napredovati globoko v Vzhodno Prusijo, 1. armada Rennenkampfa pa zaradi slabe interakcije obeh ruskih vojsk ni mogla pravočasno zagotoviti podpore.
Zaradi glavne bitke 30. avgusta je bil del ruske 2. armade obkrožen. Zavedajoč se svoje napake je general Samsonov ustrelil. Ruske izgube so znašale 6 tisoč ubitih, približno 50 tisoč jih je bilo ujetih.
Toda Nemci so zaradi hudih bojev v Vzhodni Prusiji utrpeli velike izgube, ki so znašale 30 tisoč ubitih in ranjenih ljudi.
13
Bitka pri Varšavi (avgust 1920)
To soočenje med sovjetsko-poljsko vojno imenujemo tudi "čudež nad Visuro", med katerim so poljske sile Pilsudskega s podporo delov UPR porazile Zahodno fronto Rdeče armade pod poveljstvom Tuhačevskega.
12. avgusta so trupe Tuhačevskega začele napad na Varšavo, toda že 16. so bile zaustavljene in Poljska je prešla v ofenzivo. Do konca bitke 25. avgusta so poljske čete zasedle Brest, Bialystok.
Na bojiščih je umrlo približno 25 tisoč vojakov Rdeče armade, 65 tisoč jih je bilo zajetih. V resnici je bil to prvi večji vojaški poraz mlade Rdeče armade in Poljska je zaradi zmage ohranila neodvisnost.
14
Tenkovski boj pri Dubnu (23. in 30. junij 1941)
Drugi dan druge svetovne vojne se je zgodila največja tankovska bitka v zgodovini vseh svetovnih vojn. Da, da, ravno ta boj je največja tankovska bitka in ne bitka s Kurskom iz leta 1943. TheBiggest zelo negativno govori o mitih, ki poskušajo pretiravati na zmagovitih straneh zgodovine, pri čemer pozabljajo na grozne poraze.
Na progi Dubno-Lutsk-Brody-Rivne se je v tankovski bitki zbralo 3 128 sovjetskih tankov in 728 tankov štirih divizij južnonemške vojske. Kasneje so Nemci za umik protinapada Rdeče armade v boj vnesli še 71 napadalnih pušk. Sovjetski tankerji niso imeli, tako kot nemški, bojnih izkušenj, koordinacija med formacijami je bila šibka, kar je bil eden od razlogov za poraz mehaniziranega korpusa Rdeče armade.
Izgube Rdeče armade so bile kolosalne. Invalidov je bilo 2 648 bojnih vozil proti 260 tankov in pušk Nemcev.
15
Kijevska obrambna operacija (julij-september 1941)
Največje strateško spopadanje med Rdečo armado in nemškim Wehrmachtom med veliko domovinsko vojno.
Med spopadi je bila Rdeča armada 19. septembra prisiljena zapustiti Kijev in večino ozemelj Ukrajinske SSR. Obkroženih je bilo 665 tisoč sovjetskih vojakov, več kot 700 tisoč jih je padlo na bojiščih.
Umik jugozahodne fronte je strateške razmere spremenil v korist nacistov. Zaradi zmage v bližini Kijeva je nemška vojska odprla pot na Donbas, velik del sovjetskih čet je bil obkrožen v Azovskem morju, mesec kasneje je Wehrmacht zasedel Harkov.
Toda junaška obramba sovjetskih vojakov in ljudske milice je močno zavlekla napredovanje Nemcev in njihovih zaveznikov.
16
Harkova operacija (maj 1942)
Poskus strateške ofenzive Rdeče armade maja 1942 se je v zgodovino zapisal kot druga bitka pri Harkovu in je postal prava katastrofa za sovjetske čete.
12. maja se je začela sovjetska ofenziva, v nekaterih sektorjih pa je enotam Rdeče armade celo uspelo razviti strateški uspeh in izpodriniti 6. armado Wehrmachta.
Toda 17. maja so Nemci sprožili protinapad in 23. maja je bila večina sovjetskih čet obdana. Poskusi, da bi se osvobodili, niso bili uspešni. Skupne izgube Rdeče armade so znašale 20 tisoč ljudi. Po navedbah Nemcev je bilo zajetih 240 tisoč sovjetskih vojakov in častnikov.
Sklepi
Če povzamemo, lahko sklepamo, da nima veliko držav v svoji zgodovini zmag nad rusko vojsko. Če pogledate objektivno, se lahko tudi spopad med ZSSR in ZDA med hladno vojno zabeleži kot poraz.
Kakor koli že, zgodovina ne pozna subjunktivnega razpoloženja "če, potem ...". Vse, kar se dogaja na svetovnem odru, je povsem naravno. Glavna stvar je, da ne olepšamo in ne poskušamo prepisati strani zgodovine zaradi politične konjunkture, pa naj gre za slavne strani zmag in velikih dosežkov ali tragične trenutke neuspehov in grenkih porazov.
Največji uredniki vas prosijo, da v komentarje napišete, katere druge poraze ruske vojske bi dodali na naš seznam.
Avtor članka: Valery Skiba