V zadnjih letih je Evropa trpela zaradi rednih terorističnih napadov. V nekaterih primerih govorimo o norih samomorilcih, v drugih o skrbno načrtovanih operacijah, za katerimi stojijo močne teroristične skupine. Glavni cilj voditeljev večine evropskih držav je bil prepovedati takšne organizacije, vendar je s 500 milijoni prebivalcev zelo težko preveriti absolutno vse. Na celini obstaja več terorističnih skupin, ki delujejo danes. Na tem seznamu bodo vključene skupine, ki so uradno označene za teroristične skupine in prestrašijo prebivalce Stare celine.
1
Revolucionarni boj
Grška organizacija "Revolucionarni boj" je obtožena številnih eksplozij, tudi nedaleč od ameriškega veleposlaništva v Grčiji, ko je leta 2007 v bližini stavbe vrgla granata. Na srečo od eksplozije ni bilo žrtev, grška vlada pa je za kakršne koli informacije o napadu napovedala nagrado v višini 1 milijon dolarjev.
Revolucionarni boj se drži levo radikalnih idej, vpletenih v anarhizem, komunizem in anti-globalizem. Prva omemba te teroristične skupine sega v leto 2003, ko je revolucionarni boj prevzel odgovornost za eksploziv, posajen v sodni dvorani.
V zadnjem času ni bilo slišati ničesar o skupini, ni pa bilo napovedi o razpadu revolucionarnega boja. Razlog za upad aktivnosti je lahko aretacija enega od voditeljev Republike Belorusije Panayota Rupa. Zdaj organizacija velja za teroristično tako v Evropi kot v ZDA.
2
Revolucionarna narodnoosvobodilna stranka-fronta
RNOPF, ki je bil ustanovljen v Turčiji v 70. letih prejšnjega stoletja, se je sprva imenoval Revolucionarna levica, a je po razpadu sredi 90. let prejšnjega stoletja stranka spremenila ime v sedanjost. Uvrščamo jo v ilegalno politično stranko in tudi kot teroristično skupino, prepovedano ne le v Turčiji, ampak tudi v drugih državah Evrope in ZDA.
Revolucionarna levica in kasneje RNOPF sta se od samega začetka svojega obstoja držala skrajno levičarskih pogledov na marksistično-leninistični občutek in zagrešila številne nasilne akcije, katerih cilj je bil destabilizirati razmere v državi. Podzemni boj RNOPF je obsegal poskuse vojske in policije, ki naj bi po mnenju voditeljev organizacije pomagali pri oblikovanju marksistične države.
RNOPF je zunaj zakona še vedno aktiven, vendar oblasti ne morejo (ne presenetljivo) imenovati kraja njihove napotitve ali natančnega števila članov skupine. RNOPF uživa podporo delavskega razreda, saj je zelo priljubljen v mestnih getih, katerih prebivalci so članom organizacije večkrat pomagali skriti pred oblastmi. RNOPF sta tudi v prijateljskih odnosih s kurdskim gibanjem leve politične usmeritve.
3
ETA (Euskadi Ta Askatasuna)
V prevodu v ruščino se ime te organizacije sliši kot "Baskija in svoboda." Pri nas je bolj znan pod akronimom ETA. Ideja organizacije je ločitev Baskije od Španije, pa tudi vrnitev dela ozemelj, ki pripadajo Franciji.
Kljub razmeroma dobrim namenom (nihče se ne bo zavezal zanikati kulturne in jezikovne razlike med Baski in Španci), so metode ETA grozljive po vsem svetu. Vrhunec dejavnosti organizacije je prišel konec 70. let in začetek 80. let 20. stoletja, ko so bili storjeni številni bombni napadi, uboji in tatvine. Vendar je le polovica zločinov zasledila ideološke cilje, preostali pa so bili navaden zločin in žeja po dobičku.
Med obstojem ETA je bilo veliko voditeljev skupin ubitih ali aretiranih. Zdaj je približno 700 članov skupine aretiranih, medtem ko jih več kot 50 ni na prostosti, čeprav obstaja en ukrep. Potem ko so v španskem parlamentu pridobili več sedežev (to ni potrjeno, toda thebiggest.ru je našel podatke o vpletenosti koalicije Amayur v baskovske separatiste), so voditelji ETA razglasili svojo razpustitev leta 2018. Kljub takšnim izjavam španske oblasti nimajo nobenih iluzij, saj se zavedajo, da lahko kakršna koli dejanja, ki jih želi nevladna koalicija nezaželeno, privede do novih napadalnih dejanj.
4
Frakcija Rdeče armade
Čeprav je frakcija Rdeče armade pred več kot 20 leti prenehala obstajati, je na tem seznamu vključena zaradi dejavnosti njenih nekdanjih pripadnikov do danes. Čeprav je dokument iz leta 1998 govoril o razpadu frakcije, je malo verjetno, da bi njeni udeleženci radikalno spremenili svoja stališča in metode boja. Frakcija Rdeče armade je slavo dobila v drugi polovici šestdesetih let kot teroristična levo radikalna organizacija, ki je delovala na ozemlju Nemčije. Od NDR je prejemala vse vrste podpore in bila je odgovorna za številna nasilna dejanja, usmerjena proti političnim osebnostim tistega časa.
Čeprav je bil razlog za nastanek RAF v družbi povojna nastrojenost, nasilne akcije organov pregona proti mladini in antimilitaristična naravnanost ameriške agresije na Vietnam, so bili načini boja, ki jih je izbrala organizacija, nesprejemljivi in zločinski. Med terorističnimi napadi, organiziranimi v 70. in 80. letih, so civilisti pogosto trpeli. Med dejanji RAF: požig supermarketov, ugrabitev, umori in hude telesne poškodbe civilistov, ropi bank in zbirnih vozil, eksplozije.
Vsa zgornja dejanja naj bi Zahodno Nemčijo vodila k marksizmu. Zgodovina razvoja RAF ima tri generacije svojih pripadnikov, ki so bili podvrženi aretacijam in pobojem. Sodobne nemške oblasti se bojijo novega kroga dejavnosti organizacije. Posredna potrditev strahov je lahko pridržanje dveh nekdanjih članov skupine, ki sta poskušala ukrasti milijon evrov.
5
Organizacija mudžahedinov iranskega ljudstva
Ta teroristična organizacija, znana po več imenih in okrajšavah, med katerimi sta najbolj priljubljena OMIN in MEK (mudžahedin-e-Hulk). Njegova vključitev na seznam je lahko tudi sporna. Prvič, že dolgo so izključeni s seznama terorističnih skupin, in drugič, njihova dejanja praktično niso vplivala na Evropo. Tudi v času obstoja OMIN je v evropski družbi prišlo do hudega razkola: nekateri so iranske mudžahide obravnavali kot teroriste, drugi pa so jih videli le kot borce za svoje pravice.
OMIN je bil ustanovljen sredi 60. let, ki si je za cilj zastavil boj proti šahovski družbi Irana, pa tudi oblikovanje brezvrstne države, ki bi temeljila na idejah Karla Marxa. Kljub temu si niso prizadevali za komunizem, temveč za oblikovanje družbe jagod. Po strmoglavljenju monarhične vladavine, ki je posledica islamske revolucije v poznih 70. letih, je MEK podpiral protiameriške občutke, vendar jih je nova vlada preganjala in terorizirala. Mimogrede, na thebiggest.ru obstaja zanimiv članek o državah, v katerih komunistični režim deluje de jure.
Po nizu terorističnih dejanj, katerih namen je uničenje vladnih članov, se MEK prerazporedi v Pariz in usmeri napade na iranska veleposlaništva v Iranu. Nato so se med vojno z Iranom reorganizirali v odprt vojaški korpus, ki je deloval na strani Iraka. Pomembno vlogo pri razkrivanju iranskega jedrskega programa je imel OMIN. Usoda članov organizacije je bila grozljiva: med iransko-iraško vojno je bila skupina poražena, preostali udeleženci pa so bili podvrženi usmrtitvam in smrtni kazni.
6
Kavkaški emirat
Prvotno ime te bojne skupine zveni kot Kavkaški emirat. Delovala je na ozemlju naše države med drugo čečensko vojno in do razpustitve poleti 2016. Cilj organizacije je bil ustvariti neodvisni islamski emirat na Severnem Kavkazu, ki je del Ruske federacije.
Kavkazski emirat je naslednik prejšnjih organizacij, ki so se iz skupin nacionalističnega upora preobrazile v raztrgane verske skupine. Če je bil začetni cilj teh skupin ločitev številnih ozemelj od Rusije, so bile dejavnosti Kavkaskega emirata usmerjene tudi v nasilno širjenje islama. Metode novega izobraževanja so bile veliko bolj krute. To je posledica zmanjšanja velikosti organizacije (manj nadzora, več terorizma) in večjega nadzora, ki so ga vzpostavili ruski organi.
Postopoma je kavkaški emirat izgubil že tako omejeno podporo v regiji. Njihovo avtoriteto so spodkopavale nenehne teroristične akcije, ki so povzročile številne žrtve med civilnim prebivalstvom. Likvidacija voditeljev organizacije in splošno zmanjšanje števila sta vodila do dejanske razpustitve skupine.
Ali veste, katera država vodi po številu sosednjih držav, ki imajo skupno mejo? Odgovor je tu!
7
Makedonski UCK
Drugo ime te teroristične organizacije je narodnoosvobodilna vojska. Obstajal je v začetku 2000-ih na ozemlju Makedonije, predstavljal je interese albanskega ljudstva, oblasti pa so ga označile kot separatistično. Čeprav je vodja UCHK poudaril, da ne sledijo ciljem ločevanja etničnih albanskih regij od Makedonije, se je njihovo odprto soočenje z vojsko te balkanske države izkazalo za nasprotno.
V sklopu sovražnosti v zgodnjih 00-ih je makedonska UCHK zajela nekatere regije v severnem in severozahodnem delu države. Na strani sedanje vlade sta nastopili takšni državi, kot sta Bolgarija in Ukrajina, in UCHK je podprl Natove sile (nominalno).
Vojna se je končala precej predvidljivo: sile NOB so se obvezale, da bodo razorožile v zameno za predstavništvo svojih članov v parlamentu Makedonije. Skupina je od takrat veljala za nedelujočo, vendar so nekateri udeleženci v konfliktu leta 2001 zavrnili izdajo svojih idealov, izvajali podzemne dejavnosti. Pred nekaj leti so prevzeli odgovornost za dve teroristični akciji in tudi neuspešno poskušali zajeti mesto Kumanovo.
8
Pristna irska republikanska vojska
PIRA je zadnja veja Irske republikanske vojske v kronologiji, zato je mogoče pogosto najti kratico NIRA (Nova irska republikanska vojska). Nastala je konec devetdesetih let na valu nesoglasja s premirjem in začasnim mirom med katoličani in protestanti.
Članice PIR zasledujejo stare cilje združevanja Republike Irske s Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva. Danes število te teroristične celice ne presega 300 ljudi in njihov vpliv ni tako velik kot v času razcveta IRA, ki se je odkrito boril s predstavniki kraljev.
Vendar, kot smo že omenili, manjši je vpliv skupine, večji je teror. Predstavniki PIRA so sedanja grožnja britanski vladi. Po poročanju Forbesa letni prihodek organizacije presega 50 milijonov dolarjev, financiranje skupine pa je možno z ugrabitvijo zaradi odkupnine, napadov zbiralcev in ropov bank. Močna finančna situacija nam omogoča, da govorimo o zadostnem oboroževanju PIRA, ki je zdaj sposobna izvesti več večjih terorističnih dejanj, po moči primerljivih z dejavnostmi njihovih predhodnikov v 80. letih. In nedavni dogodki Brexita bodo to skupino lahko okrepili na podlagi nekaterih pretresov. Mimogrede, na strani thebiggest.ru je zanimiv članek o nekaterih možnih posledicah Brexsit-a.
9
Kurdistanska delavska stranka
PKK je multi-ideološka militantna organizacija, ki se bori od poznih 70-ih, da bi Kurdom zagotovila politične pravice v Turčiji. Dejansko Kurdistanska delavska stranka, ki je ustanovila vojaško vejo Ljudskih samoobrambnih sil, vodi odkrit boj s turško vlado, da bi Kurdistanu zagotovila avtonomijo ali popolno neodvisnost. Zgodovina zabave se je začela z zbiranjem majhne skupine študentov, ki je pozneje prerasla v močno organizacijo, ki je prejela podporo kurdskega prebivalstva Turčije in drugih držav.
Glede na to, da Kurdi predstavljajo več kot 1/5 turškega prebivalstva, je podpora PKK res ogromna. Vrh PKK vidi v odprtem vojaškem spopadu s turško vojsko edini način za doseganje politične enakosti. S trajajočo državljansko vojno v Siriji postaja vojska PKK vse močnejša. Danes so njihove dejavnosti v Turčiji in državah Evropske unije ter številnih drugih državah priznane kot teroristične.
V Rusiji ta stranka ne velja za skrajno ali teroristično. Od držav nekdanje zveze je PKK uradno prepovedana le v Azerbajdžanu, Kazahstanu in Moldaviji.
10
Islamska država
Lahko je precej nenavadno videti ISIS na seznamih evropskih terorističnih organizacij, saj ti v Evropi zagotovo nimajo sedeža. Vendar pa njihove kriminalne dejavnosti zajemajo velika ozemlja, vključno z državami stare celine. Danes lahko z zaupanjem trdimo o prisotnosti v nekaterih evropskih državah - pripadnicah Islamske države, ki so se tam pretakale z izseljenci, ki bežijo pred vojno in pomanjkanjem. Ponovno ni smiselno opisovati idealov ISIS in zgodovine njihovega razvoja, saj so vse njihove dejavnosti dobro znane.
Kadar koli se v Evropi v zadnjih nekaj letih zgodi teroristični napad, ISIS prevzame odgovornost zanj. Ni dejstvo, da so res organizatorji vseh napadov, ampak več operacij so natančno načrtovali pripadniki te teroristične organizacije. To lahko smatrate kot teorijo zarote, vendar številni državniki EU priporočajo, da begunce natančneje pregledajo, med njimi pa so lahko tudi teroristi Islamske države. Nepazljivost v tej zadevi lahko privede do oživitve dejavnosti na videz "zlomljene" organizacije.
Končno
In to je zemljevid terorističnih napadov, kjer rumene pike označujejo napade teroristov v letih 1970-1999, rdeče pa 2000–2017. In katere teroristične skupine bi po vašem mnenju morale biti vključene na ta seznam? Delite svoje misli v komentarjih tega članka.
Avtor: Maxim Svistunov